Športne poškodbe
Napisal: Han Zaoxiang, zdravilec kit. med.
Prevedel: Miha Virant, univ. dipl. sin. in soc. kult.
Poškodba kit je koncept tradicionalne kitajske medicine (v nadaljevanju TKM). Moderna medicina tovrstne poškodbe imenuje poškodbe mehkega tkiva, najpogosteje gre za poškodbe mišic, mišičnih kit, vezi, sklepnih ovojnic in mišičnih membran ter nekatere akutne ali kronične poškodbe hrustanca. Vse te poškodbe uvrščamo med poškodbe kit. Glede na različne oblike jih delimo na izvine in udarce (nateg ali nenaden močan pritisk); glede na princip poškodbe jih ločimo na zastoj krvnega pretoka zaradi počasne krvi, nenavaden ali spremenjen položaj kit in pretrgane kite, glede na proces poškodbe pa jih delimo na kronične in akutne. Klinični znaki so bolečina, otekanje, deformiranost in omejenost gibanja.
Po TKM se vse vrste mehkega tkiva − razen kosti − tradicionalno uvrščajo v skupino kit. Dejansko pa poškodbe kosti vključujejo tudi poškodbe kit, zato poškodbe kosti in mehkega tkiva na udih in po telesu spadajo tudi med poškodbe kit.
V prvih dveh tednih po poškodbi gre za akutno obdobje, kronična poškodba pa običajno nastane, če v prvih dveh tednih poškodba ni bila obravnavana ali pa to ni bilo povsem uspešno. Tako se izoblikuje neizrazita ali zatekajoča lokalna bolečina, ki omejuje območje gibanja in se pogosto pojavi ob utrujenosti ali pa potem, ko se poškodovani del ohladi. Bolečine se ob takih kroničnih poškodbah pogosto ponavljajo.
Celoten proces ob poškodbi kit poteka tako: znak zgodnje faze je močna bolečina, poškodovani del hitro oteče; po dveh do treh dneh pride do faze strjevanja, sposobnost gibanja je omejena. Tretji do četrti dan po poškodbi se začne srednja faza, v tem času se začne slaba (lena) kri počasi spreminjati, oteklina začne plahneti, modrica postane rahlo vijolična, koža je topla ali vroča in bolečina se postopoma zmanjšuje. Dva tedna po poškodbi nastopi pozna faza, v tej fazi je oteklina večinoma že splahnela, modrica postane rumena, bolečina ni več očitna, sposobnost gibanja je rahlo omejena. Ta potek simptomov po treh do petih tednih izgine in sposobnost gibanja se povrne.
Pri poškodbah kit, zlasti pri izvinih, je v zgodnji fazi zelo pomemben počitek (prekinitev gibanja), kar ljudje pogosto spregledajo ali pa počitku ne posvečajo dovolj pozornosti, čeprav je zelo pomemben: če po poškodbi nadaljujemo z obremenjevanjem poškodovanega dela ali obremenitev celo še povečamo (hoja s težkim nahrbtnikom), lahko poškodbo še poslabšamo, podaljšamo proces okrevanja in povzročimo kronično poškodbo. Zato moramo pri poškodbah kit, ne glede na to, ali gre za mišice, mišične kite, sklepno ovojnico ali vezi, stopnji poškodbe primerno izbrati elastični povoj, gazo, kremo ali kak drug pripomoček in poškodovani del fiksirati za teden ali dva, da bi se poškodovano mehko tkivo čim manj gibalo in da bi se spočilo in tako bolje okrevalo. Seveda pa po koncu akutne faze poškodbe prilagojena telovadba ali razgibavanje pomaga pri okrevanju.
Izbrati je potrebno integralno obravnavo, kot so različne kombinacije fizioterapije, akupunkture, tuina masaže itn., v kombinaciji z zdravili tradicionalne kitajske ali pa zahodne (bio) medicine, tako, da se poškodovani del čimprej in čimbolje pozdravi oziroma zaceli.
Glavni znaki poškodbe kit:
Nova poškodba; lokalna bolečina ali bolečina na pritisk je očitna, ob raztegovanju poškodovanega dela se bolečina še poveča. Na poškodovanem delu se lahko pojavi oteklina različne stopnje ali modrica, če se kita pretrga, se lahko pojavi velika oteklina ali pa nestabilen sklep ali celo nenavadno gibanje. Gibanje je omejeno do različne stopnje.
Zastarela poškodba; najpogosteje gre za nenadno bolečino, ali pa bolečino, ki se pojavi ob določenem gibu. Bolečina na pritisk je majhna, otekline ni več ali pa je manjša, kite so lahko rahlo atrofirane, otrdele, gibanje sklepa ni najboljše ali pa je sklep preveč sproščen in brez moči.
Stara poškodba; največkrat gre za nenadno bolečino, zatekajočo ali pa kislo bolečino. Težko je določiti žariščno bolečo točko, pogosto se bolečina po gibanju zmanjša, preveč gibanja pa lahko bolečino poveča, do večera oziroma noči, se bolečina spet poveča. Na mestu poškodbe je lahko oteklina, kalcinacija, oziroma otrdela mišica, atrofija mišice, slaba moč, gibanje je lahko omejeno do različne stopnje. Bolečina se poveča v času oblačnega vremena, nekateri lahko napovedujejo (vnaprej čutijo) vremenske spremembe.
Obkladki:
v zgodnji fazi uporabljati ledene, mrzle obkladke, zato, da se žile skrčijo, in tako se zmanjša prekrvavitev in temperatura, omeji se delovanje živcev in prepreči otekanje. Če nimamo ledu ali mrzle vode pri roki, poškodovani del močno povijemo, da se izognemo krvavitvi. Štiriindvajset do oseminštirideset ur po poškodbi, pa lahko začnemo z vročimi obkladki ali drugimi terapevtskimi metodami ,
v srednji in pozni fazi dajemo na poškodovano mesto vroče obkladke, brisačo ali termofor, ko se obkladek ohladi ga takoj zamenjamo. Vsakič po trideset minut, enkrat ali dvakrat na dan. Ker se (na vročini) razširijo žile, se izboljša krvni in limfni pretok ter presnova, zmanjša se mišična zakrčenost in otečenost. Ob nepravilni uporabi, recimo vročem obkladku ali masaži takoj po poškodbi, se lahko krvavitev nadaljuje, povča se oteklina…
Pri poškodbi rok, nog ali trupa je dobro, če podpremo boleči del z blazino in ga dvignemo, pri poškodbi hrbtnih mišic je priporočljivo ležanje na trdi podlagi. Poškodovani del je potrebno (za)varovati in preprečiti novo poškodbo. Če se kite pretrgajo, lahko sklep stabiliziramo z elastičnim povojem, ga utrdimo in omejimo delovanje mišic in ligamentov zato lahko poškodovana struktura počiva in se dobro zaceli.
Akupunktura in tuina masaža sta glavni terapevtski metodi za poškodovanih kit. Akupunktura z stimulacijo določenih akupunkturnih točk doseže sproščenost pretoka krvi in bioenergetskega potenciala-qi ter tako deluje protivnetno in protibolečinsko. Glavne metode tuina masaže pa so največkrat; pritisk, gladenje, potiskanje in prijemanje, stranske metode pa; mehčanje, ščipanje, drgnjenje in valjanje. Glede na različne situacije lahko v poštev pridejo tudi tehnike manipulacije kot so; raztegovanje, razmigavanje in tresenje. Te tehnike poživijo prekrvavitev in odplaknejo strjeno kri, odpravijo oteklino in bolečino, »počešejo« kite in poživijo meridiane, sprostijo (z)lepljenje mehkega tkiva in zmehčajo otrdlino.
Preventivno pa pazimo na naslednje štiri točke: pred gibanjem ali telovadbo se dobro pripravimo in ogrejmo, več telovadimo in povečajmo mišično moč in stabilnost sklepov, starejši ljudje naj se izogibajo gibanju, ki vključuje hitre spremembe položaja telesa in količino telovadbe postopoma prilagajamo, ne delamo na silo in se izogibamo poškodbam. Ne preveč in ne premalo.
