Prevedla: Silvija Fister, univ. dipl. sin. in nov.
Varovanje zdravja pozimi je treba prilagoditi naravi, ki je v tem času v stanju 'skrivanja', saj se vse stvari in živa bitja potegnejo vase. Voda se spremeni v led, zemlja postane trda, razpokana in mrzla, drevju odpadejo listi, živali se zatečejo v svoja bivališča in celo spijo zimsko spanje. To pomeni, da je v tem obdobju najbolj pomembna in prva stvar z vidika varovanja zdravja, da umirimo svoj ritem, aktivnosti, čustva in misli.
Pozimi na človeško telo najbolj očitno vplivajo prav nizke temperature zraka. Če nas prizadene mraz, mrzlo vreme in led, ima to zelo negativen učinek na naše telo. V tem času je namreč zelo pomembno, da ne motimo telesnega janga, aktivnega in toplega principa telesa in narave. K temu zelo pripomoremo, če več spimo (hodimo zgodaj spat in lahko tudi pozneje vstajamo), se v primerjavi s toplimi meseci manj ukvarjamo s športi na prostem, lahko smo nekoliko bolj pasivni in se več 'skrivamo' doma oziroma tam, kjer nam je udobno. Sočasno se moramo toplo oblačiti, izogibati mrazu in pretiranemu potenju, da ne izčrpamo pravega oz. zdravega biopotenciala (prava oz. zdrava vitalna energija; zheng qi) in s tem zatremo možnost razvoja bolezni v kali. Če tako prilagodimo počitek, bosta jin, tj. pasivni in hladni princip telesa in narave, in esenca jing obilni; jang in biopotencial či pa bosta ostala zaščitena. Le tako, v skladu z naravo in letnim časom, vsi ti principi, vključno s krvjo in vitalno energijo, ostanejo v ravnovesju. Prav to je bistvo in namen spoštovanja načela 'skrivanja' pozimi.
Osrednji značilen dejavnik zime je mraz, kar morajo še posebej upoštevati otroci, starejši in šibki ljudje s kroničnimi obolenji. Zanje morajo biti toplo oblačenje, zadrževanje na toplem in veliko počitka prioritete. Izbira neutrudljivih, zmernih aktivnosti je tako vodilni princip obnašanja, ki na drugo mesto postavi s tem neskladne aktivnosti, pa naj so še tako zabavne. Še posebej starejši, ki imajo atrofirane mišice in gibalne težave, naj poskrbijo za udobje in upoštevajo, da je zanje primerno mehko gibanje brez prevelike sile. Ljudje s kroničnim bronhitisom, astmo in težavami z želodcem naj še posebej pazijo, da nosijo debelejša zgornja oblačila, kot so pleteni puloverji in podložene jakne, ki pred mrazom zaščitijo srce, pljuča, želodec in vranico ter druge notranje organe. Ljudje z bolečinami v nogah in hrbtu ter z različnimi revmatskimi in podobnimi obolenji naj pazijo, da so na toplem sklepi ramenski obroč in ledveni del hrbta. Tudi posebni ledveni pasovi in grelci kolen, ki zadržujejo toploto, pozimi pridejo še posebej prav.
Tradicionalna kitajska medicina verjame, da je stanje krvi in biopotenciala ter jina in janga organskih sistemov človeškega telesa v različnih letnih časih različno. Pozimi je jang energija človeškega telesa skrita, funkcija črpanja hranil iz hrane pa ima največji ugoden učinek, saj sta v tem obdobju najmočnejša želodec in črevesje. Zima je namreč obenem čas skladiščenja. Narava počiva, hranila se skladiščijo in dodatno podprejo mirovanje ter obnovo esence in biopotenciala. Človek mora torej poskrbeti za letnemu času primerno prehrano, ki bo podprla to zimsko regeneracijo in poskrbela za brezhibno delovanje telesa v celem letu, ki sledi. Zima je torej lahko najboljši čas za krepitev krvi in biopotenciala. Na splošno za ta namen koristi, da nekoliko povečamo uživanje nemastnega mesa, jajc, rakcev, ribjih iker in druge hrane z visokim deležem beljakovin. Slednje namreč pomagajo telesu, da se brani pred mrazom. Na primer:
Piščančje meso in govedina krepita biopotencial či.
Redno uživanje primernih količin piščančjega mesa pozimi krepi telo v primeru splošnega šibkejšega zdravja, splošne utrujenosti, prevelikega potenja in nagnjenosti k prehladom. Govedina odpravlja hujše pomanjkanje energije, hrani vranico in želodec ter krepi kosti in mišice. Ljudem, ki so oslabeli, imajo nezadosten osrednji oz. notranji biopotencial (zhong qi), rumenkasto polt obraza, šibke boleče mišice in kosti, se priporoča dušena govedina ali goveja obara.
Jagnjetina in divjačina (srna, jelen) obnavljata jang.
Jagnjetina obnavlja biopotencial in kri, je koristna za biopotencial ledvic in krepi jang, zato je kot dietna terapija primerna za bolezenske slike, kot je nezadostnost ledvičnega janga oziroma za ljudi, ki imajo bolečine v križu in kolenih, mrzlo bolečino v trebuhu, mrzle okončine itd. Poleg tega ima jagnjetina pozitiven terapevtski učinek tudi za kronične pljučne bolnike, kot so bolniki s kroničnim bronhitisom, astmo in tuberkulozo.
Narava mesa srne ali jelena je topla in krepi biopotencial ter koristi vranici, ogreva ledvice in obnavlja jang. Pravzaprav lahko meso srne in jelena uvrstimo med hrano, ki je popolnoma jang, in je najmočnejši tonik za ledvice od vseh vrst mesa. S tem je dragocena za starejše, ki jim peša ledvična energija in funkcija, in tudi za vse, ki imajo pogosto mrzle roke in noge oz. stopala.
Račje in zajčje meso hranita jin.
Meso race in zajca spada med najmočnejše tonike aspekta jin človeškega telesa. Narava račjega mesa je hladna in krepi primanjkljaje, odpravlja utrujenost, hrani želodec in spodbuja pretočnost telesnih tekočin in s tem njihovo vlažilno funkcijo. Kot zdravilna dieta sta zato ti dve vrsti mesa zelo priporočljivi za ljudi, ki so šibki, utrujeni, imajo vročino, kašljajo ter imajo suha usta in grlo. Zelo koristita tudi v primeru t. i. primanjkljaja krvi, kar zajema tudi slabokrvnost in nizek pritisk; v primeru vrtoglavic in glavobolov, ki so posledica relativnega prebitka janga (zaradi primanjkljaja jin); pri edemih in težavah z uriniranjem.
Zajčje meso ima veliko beljakovin in obenem malo maščob in holesterola, zato je znano tudi kot 'zelenjava med mesno hrano' oz. kot najlažje meso, hrana, ki ima zato številne specifične koristi. To pomeni, da je pozimi, ko nam bolj ugaja mesna hrana, zajčje meso idealno za ljudi s preveliko težo in za ljudi s srčno-žilnimi obolenji. Ker se glede na druge vrste mesa veliko lažje prebavi in absorbira, je posebej dragoceno kot tonik za ljudi z oslabelo funkcijo želodca in vranice.
Kar zadeva rastlinsko hrane, je pozimi še posebej koristno uživati zeleno listnato zelenjavo, sojo, črni fižol in lečo, črne kitajske gobe, sezam, krompir, kostanje, citruse in rozine.
